NAJLJUBŠE SADJE

Sadje imam rada, a ga kljub temu pojem malo. Med moje najljubše sadje spadajo ameriške borovnice, maline, jagode (predvsem gozdne), robide, češnje. Rada imam tudi breskve in marelice, grozdje, navsezadnje tudi jabolka. Hrušk nisem nikoli marala, ampak so letošnje viljamovke prav okusne. Sem končno prišla na okus... Kakije imam rada le posušene, kiviji so bolj kot ne le za zdravje. Agrumi - rada imam pomaranče popkarice in klementine. Mango, papaja, kaj dlje niti prišla nisem na področju sadja, ki ne raste pri nas. Avokado - mu sploh lahko rečemo sadje? Jem ga zaradi vitaminov, sicer ga ne maram kaj dosti. Še bi lahko naštevala, a se bom ustavila, pri mojem drugem najljubšem sadežu - figi.

Sezona fig je, in včeraj sem dobila celo gajbico lepih, modrih in slastnih fig. Mislite, da bo kaj ostalo za marmelado? Ah, seveda ne. Najslajše zame so prav te na spodnji fotki - modre, tiste, ki so že malo zgubane, ki so se že skoraj spremenile v marmelado kar same, na drevesu. Danes jih bom imela za malico. Tudi vam želim dober tek! Privoščite si jih, če jih imate radi! Dokler so še!

Ko je bila gajbica še polna slastnih fig.

VZORCI IZ NARAVE

Med mojim pohajkovanjem velikokrat vidim zanimive vzorce, ki jih je ustvarila narava. Rada imam podrobnosti, vzorce, rada tudi fotografiram stvari od blizu. Rože, kamne, veje, karkoli. Razmišljam, da bi si kupila dodaten makro objektiv za moj luštni fotoaparat. Ker so mi tako všeč, dodajam nekaj slik z vzorci iz narave. Naj tudi vam polepšajo dan!

Kamni v skali.

Listje s sosedove ograje.

Mah na skali.

KISLO MLEKO

Čez vikend sem se spet potepala po hribih. Kako je tam lepo! Zame je pohajkovanje po hribih veliko boljša sprostitev kot pa čofotanje v morju. Koliko lepih trenutkov sem doživela med rušjem, med valujočimi travnimi bilkami, na planinah med rožicami! Rožice so večinoma že odcvetele, ta čas se s cvetovi bahajo čudoviti svišči. Macesni se še niso obarvali v rumene jesenske barve, a je v zraku čutiti, da je jesen tik pred vrati.

Kislo mleko je bilo tokrat vodeno, a nič zato. Vse pastirice ne znajo pripraviti izvrstnega kislega mleka. Skrivnost dobrega kislega mleka mi je izdala pastirica na planini pod Storžičem. A ni mi še uspelo, da bi pripravila takšnega, kot sem ga jedla iz njene sklede. Mogoče je pa skrivnost v mleku, kaj pravite?

Kislo mleko z odličnimi ajdovimi žganci izpod Storžiča
(s planine Velika poljana).

Kislo mleko s kosom kruha s karavanške planine.

ROŽE

Naj jih delim z vami. Prelepe so, zdaj, ko je nekoliko bolj hladno, ko se umirajo od vročine in žeje. Nekaj se jih bo šele razcvetelo. A moj vrt še vedno ni tak, kot si ga želim, da bi bil. Če bi si lahko sama izbirala lego in velikost parcele, potem bi bil moj vrt res lahko čaroben. Mogoče pa kdaj bo, potrudila se bom.

Modri čudež kaže na ogled svoje prelepe cvetove.

Vanilijevka vsakič omamno zadiši, ko greš mimo nje.

Verbene so končno, po veliko vloženega truda, pokazale svoje prave barve in obilico cvetov.

DEŽ

Vas kdaj moti, da dežuje? Mene je pred nekaj leti hudo motilo neprestano zimsko-spomladansko deževje in sem se ves čas le pritoževala nad vremenom. Potem so se mi nekega lepega (ne deževnega) dne zgodile hude stvari in od takrat naprej se ne pritožujem več nad vremenom. V njem uživam, pa naj bo sonce ali dež ali pa le oblaki na nebesnem svodu. Na srečo vremena ne moremo spreminjati, saj smo večno nezadovoljna bitja.

Najbolj uživam v hurikanskem vetru pred nevihto. Ko je nebo črno, polno nimbusov in stratusov. Še lepši so kumulonimbusi, za katere nikoli ne veš, če ne bodo hitro, prehitro, še preden pokosiš trato pred hišo, usuli iz sebe en kup blagodejne mokrote. V takšnih trenutkih pred dežjem, se prepustim vetru. Razširim roke, razpustim lase, se obrnem proti vetru in se oprem nanj. In na mojem obrazu se zariše nasmešek. V takšnih trenutkih sem srečna.

Na sliki pa je nekaj jasnega neba.

ILUSTRACIJE

Toliko lepih slik sem videla v teh dneh, da me je včasih od buljenja v ekran začela boleti glava. Zaradi vseh lepih stvari na tem svetu z današnjim dnem dodajam tudi link na precej zanimivo stran, ki bo morda koga od vas spodbudila k temu, da bo kaj narisal, lahko tudi napisal kakšen esej, naredil fotko ali dve ali pa samo premišljeval o dani temi. Mislim, da na ta način urimo naše male sive celice, ki včasih postanejo kar preveč zaspane. In sčasoma tudi utrujene od zaspanosti. Začaran krog...

Illustration Friday je ime spletni strani, osebno pa upam, da se bom spravila k risanju ali pa ustvarjanju nasploh. Toliko idej imam, kako bom uredila svoj dom, v katerem trenutno zaradi pomanjkanja financ in potrpežljivosti vlada prava anarhija. Naveličana sem tega kaosa, rada bi, da bi neurejen kaos postal urejen. Naj živi domišljija!

PEKA

Včeraj sem se cel dan vrtela po kuhinji, rezultat pa ni bil kdo ve kako impresiven. Z veliko prakse mi bo enkrat prav gotovo uspelo naredit idealno testo za zavitke. Včeraj sem, ne vem kaj me je prijelo, dala v testo preveč olja. Nastali sta dve jedi, ena so bili nekakšni bureki, le da je bil nadev blitvin, drugo pa skutni zavitek z nekaj krhlji breskev.

Rada pečem pecivo, ampak takšno packanje, kot sem ga imela včeraj, je pa vsekakor za čez vikende. Med peko ene in druge jedi sem skočila še v trgovino in kupila tudi slive. Hm, saj res, lahko bi naredila slivove skutne cmoke (če ne bomo že siti skutnega zavitka)!

Super bi bilo, če bi imela dovolj velik vrt, da bi nanj lahko posadila tudi kakšno drevo. Razmišljala sem o nakupu zemlje za sadovnjak, a cene so poskočile v nebo! Kje pa si kaj takšnega lahko sploh še privoščim poleg vseh kreditov?!

Mogoče v prihodnje dodam še kakšno slikico mojih stvaritev. Škoda bi bila, da jih ne bi delila z vami.

KAVA

Načeloma ne pijem pravega kofeta, ampak si pripravim žitno kavo. Prava kava me povsem zmeša, zdi se mi, da so mi po žilah spustili hudiča in pol. Zato prave kave ponavadi ne pijem. Mogoče za prst kave in do vrha šalice mleka, če je družba prava.

Razprave o tem, kakšno kavo pijejo ljudje, so zanimive. Jutro se je začelo s takim pomenkom, o tem, ali je boljša tista iz Etiopije ali tista iz Nigra. Južnoameriške ne pij, je rekel mlad fant, ki že ve, kako uničujejo tropske gozdove. Vem le to, da je sicer južnoameriški trsni sladkor dober, a vem tudi to, da za njegovo pridelavo izkoriščajo množico indijanskih otrok. A kako naj vem, komu se godi krivica, če kupim tistega z Mavriciusa?

Žitnega kofeta mi je pravkar zmanjkalo. Lahko bi rekla, da ga pijem bolj zaradi okusa, kot zaradi zdravja. Človek ima en kup potreb, ki so povsem nepotrebne. Nažiranje s hrano, recimo. "Pa pojejmo še ta keks, ker je ravno pri roki... Pa tale kos tortice je še ostal, ah, najboljše, da ga kar pojem." Se vam zdi znano? Vsak po svoje. A najbolj mi gre na živce jamranje žensk: kako naj shujšam? Daj si polovico hrane na krožnik kot je poješ ponavadi, ostalo pa zmeči stran, pa bo teža idealna.

Ampak saj to nima veze s kavo... Ali pač, če zraven poješ dva kosa kruha s putrom in marmelado. Dober tek!