Tole je bilo pa enostavno. Kar odprl se mi je. Ne vem, kolikokrat bom sploh lahko pisala tale blog, mogoče pa kdaj. Zakaj sploh pišemo vse te strani?
Vesela sem, ko vidim, da so nekateri ustvarili res lepe stvari. In koliko informacij je na tem svetu! Neverjetno. Zanimivo je tudi to, koliko napačnih informacij lahko dobimo preko vseh teh strani na internetu. Ali je tisti človek, ki je izumil internet, že dobil Nobelovo nagrado? :)
Vem, da nimam talenta za risanje, čeprav bi bil to izjemen dar zame. Želela bi ustvarjati lepe stvari, a vem, da nimam daru za to. Všeč mi je ogromno lepih stvari, a jih ne znam ustvariti. Kakšna škoda! Če bi mogla izbirat med tem, da lahko dobro pojem ali rišem, bi izbrala slednje. Mogoče pa kdaj. A veliko sanjarim. Kako bom polepšala svoj dom, a ga nikoli ne. Kaj vse bom naredila, a tega nikoli ne naredim. Sama sebi grem všasih na živce. Saj vem, stvari se je treba lotiti, sicer človek nikamor ne pride.
V soboto sem fotografirala kačje pastirje. Malinovordečega kamenjaka. Čudoviti so. Spekla sem kruh in zavitek ala Pina. Kar imam doma, to dam vanj. Veselim se današne kuharije. Čeprav bosta spet fižol in buče. A z malo domišljije bom ustvarila slastne jedi. Naj živi domišljija! Uživam v družbi ljudi s stvarno domišljijo, takšnih, ki stojijo na realnih tleh, a se okoli njih kar iskri.
