Sneg

Letošnji prvi sneg, sicer visoko v gorah, a vseeno.
Sneg, sneg, je pobelil breg.

Trrrrnje

Včasih je dan boleč, kot da bi te zbodlo trnje.
Včasih je dan lep, kot je lepo trnje, če ga pogledaš od blizu.
Čim več lepih dni vam želim!

Iz... v...

Kot sem obljubila. Fotka marmelade iz drnulj. Le nalepk še nisem ustvarila, ker sem bila preveč utrujena. Včeraj sem naredila še drnuljin sorbet, me zanima, če bo tudi danes okusen. Dober tek tudi vam!

Keksi No. 2

Tokrat so bili še boljši! Mmm...
Mogoče z vami delim še kakšno stvaritev.

Prihodnje dni bom uživala v sončku doma. Zelo se že veselim. Skoraj gotovo bom šla v Arboretum Volčji Potok po čebulice tulipanov in spet zapravila celo premoženje. Če ne bom preveč lena, bom končno uredila tudi moj vrt in ga pripravila za pomlad. Uh, tisoč stvari je še, ki bi jih mogla naredit, pa z njimi odlašam. Tale blog pa se bo v angleškega spremenil oktobra, da me bo razumelo več ljudi. Navsezadnje si dopisujem z ljudmi iz vsega sveta že odkar znam angleško. Torej... Lepo se imejte čez vikend!

Iz Botaničnega vrta

Rada zahajam v Botanični vrt v Ljubljani, zadnje čase je zelo urejen in lep. V teh dneh cvetijo le nekatere cvetlice, večina je svoje lepo cvetje že spremenila v semena. A je tako lepo! Najrajši imam alpsko cvetje, letošnje fotografske bere vam še nisem pokazala. Mogoče si kdaj vzamem čas, pozimi, in vam pokažem tudi te. Tokrat pa nekaj utrinkov iz Botaničnega vrta jeseni.

Rožice, prelepe rožice. Toliko lepote še premore Botanični vrt v Ljubljani v teh jesenski dneh.

Tisa, lepotica.

Plodovi, semena.

Pisane buče. Spominjajo me na prijetne jesenske dni.

Eksotika no.1. Na sliki desno brazilski poprovec (Schinus terebinthifolius). Zanimivo je videti, kako raste nekaj, kar damo potem kot začimbo v jed.

Bodeče? Niti ne. Sukulenti.

Nazadnje pa še lantane, prave lepotice!
Naslednje leto prav gotovo v mojih loncih na vrtu.

Dan v rdečem

Ponedeljkovo popoldne je bilo rezervirano za kuhanje marmelade iz drnulj (Cornus mas). Nabrane so bile nekje na Krasu. Letos so grmi polni raznovrstnih plodov. Le češmina ni bilo, nikjer. Kuhanje marmelade je zamudno delo, a je potem izdelek toliko bolj slasten. Danes bom izdelala nalepke za kozarčke in vam potem pokazala še končni izdelek. Tokrat pa le postopek - spodaj na sliki.

1-drnulje v vsej svoji lepoti
2-stresemo jih v lonec in jih pokuhamo
3-pokuhane drnulje, ki jih damo v pasirko
4-kaša iz drnulj - olupki se še čutijo - dodamo sladkor ali med; tokrat 1:0,5 in kuhamo ca. 20 minut; napolnimo kozarce in zapremo
5-kar je ostalo pri pasiranju-koščice

Fotko marmelade v lončku pa objavim v kratkem. Slastno, slastno! Mmm...

Jesenski zelenjavni vrt

Čez vikend sem šla uživat na svoj zelenjavni vrt. Pa saj ga že poznate. Tam se umirim, medtem ko gledam rastline. Maline dozorevajo, vrt dobiva jesensko podobo. Nekaj utrinkov sem strnila v foto okvirček.

1-por pahljačasto širi svoje dolge liste,
2-blitva se boči in razkazuje,
3-patišonka med uvelim listjem,
4-paprika; zelenjava, ki je ne maram preveč,
5-maline so se spet obarvale krvavo rdeče,
6-korenje kuka iz rodne zemljice,
7-ohrovt sonči svojo glavo,
8-ohrotov list in njegov vzorec,
9-rdeča pesa je letos dobro obrodila,
10-brokoli je oblikoval lepe glavice,
11-listje rdeče pese v jesenskih barvah.

Luštno, ane?

16. september 1995

Bil je čaroben dan. Praznovali smo tam, kjer sem preživela mladost. Povsem slučajno se je pripeljal mimo. Skoraj ga nisem spoznala, saj ga nisem videla več kot 10 let. Prelep mlad fant. In beseda je stekla. Ujela sva se, že s prvim stavkom. Mesec kasneje sva postala par. Manj kot leto kasneje sva se poročila. Bila sva Eno.

A zgodba nima srečnega konca. Žal ne. Še danes ne vem, zakaj ni smela imeti srečnega konca.

Reklama

Vam je všeč? Meni je. Barve, pisane barve. Domiselno. Reklama najboljšega soseda, ki sem jo opazila na poti v službo. Potem pa sem jo dobila še v nabiralnik. Res lepo.

In my shoes

Moji beli čeveljci. Zelo rada jih nosim. Če bi se še enkrat poročila, bi jih prav gotovo nosila ob tej priložnosti.

Tole pa so črte z mojih hlač, ki jih nosim doma. Prelepo!

Z mojega vrta

Čudovite so, jesenske anemone. Zrasle so v prave lepotice!

Mar niso lepe, lobelije?

Moja najljubša roža. Z mojo omiljeno barvo.

Kozmeja. Magenta.

Z mojega zelenjavnega vrta

Včerajšnji dan je bil res prečudovit. Šla sem na vrt in uživala v pogledu nanj. Vedno bolj jesenski je. Listje rumeni in veni, na gredicah se bohotijo rože, ki so jih čez poletje prerastle druge rastline. Zadovoljna sem s pridelkom, še posebej zato, ker se mi ni bilo treba preveč truditi za vse skupaj. Mar ni to nekaj najlepšega, da v obdelovanju vrta človek uživa?

Korenje, pastinak, paprike in peteršilj. Pisano.
Edina zelenjava, ki je ne maram, so paprike.

In kaj je potem nastalo iz nekaterih pridelkov? Pisano kosilo!
Kus kus je bil pri tem le pika na i.

Pekla sem, predvčerajšnjim. Kruh. Tokrat iz ene kile moke. Zelo je dober, mogoče bi se lahko pekel še kakšno minuto dlje. Mmm...
Iz ržene, soržične in bele moke.

Hrast

Letošnjo pomlad sem jih opazila. Hraste. Bukve so se obarvale temno-zeleno, hrastovi listi pa so ostali nekam svetli, bleščeči. Moje najljubše drevo tega leta je hrast.

Pred nekaj dnevi sem šla spet malo naokoli in se ustavila pri lepem hrastu, izpod katerega je skočil preplašeni zajec. Na hrastu pa sem opazila prelepe rumeno rdeče šiške. In želod je bil tako lep! Ko mi bo veter malo manj nagajal, jih bom šla spet slikat. Le kakšno bo hrastovo listje jeseni, ko se drevesa odenejo v lepe tople barve?

Oranžna

Le od kje se je prikradla vsa ta oranžna barva v moj blog? :)

Največkrat sem že vsaj pol leta prej slutila, katere barve bodo moderne v tekstilni industriji. Na žalost se nikoli nisem znala oblačit tako, kot bi si želela in kot mi je bilo všeč. Vse, kar je lepo, je zame predrago. Zadnje čase se v moje življenje vpleta oranžna barva, kar tako, nenadoma. Barva, ki je nikoli nisem kaj dosti marala. Moj jutranji čaj je oranžne barve, na fotkah se pojavlja oranžna... Celo naslovi so oranžni! Želim vam en vesel, oranžen dan!

Pridelki

Hmelj, meta, jurčki in oranžni ognjič.
Mar niso lepi?

Srebrna čebulica, bučke, kumare, korenje in nekje v ozadju še peteršilj.
Pridelki z mojega vrta. Slastno.
Na vrtu pa še rastejo pastinak, bazilika, rdeča pesa, brokoli, ohrovt, por in še kaj bi se našlo. Pa maline so lepe, velike, rdeče. Mnjam!

Keksi

Pregrešno dobri. Fotke mi še vedno ne ratujejo najboljše, se vidi, da imam premalo prakse ali pa pač nimam smisla za to. Imam pa vsekakor smisel za peko slaščic. Veselje, neizmerno.

10. september

Včasih se nam kakšne stvari dogajajo na iste dneve v letu. 10. september se mi je zgodil že vsaj dvakrat. Šest let nazaj sem potovala iz Denverja proti Londonu, ko se je zaključilo moje popotovanje po sledeh Crazy Horsa. Vsi vemo, kaj se je dogajalo naslednji dan, ko je naše letalo ravnokar letelo iz Londona v Benetke.

Drugič se mi je vtisnil v spomin lani, ko je postal srečen in radosten dan. Naj bo tak tudi letos, za vse vas!

Možic

Na današnji dan pred enim letom, sem šla na hrib nad Soriško planino. Dan je bil lep, razgled čudovit. Šla sem za nosom. Po mulatjeri pod Slatnikom, proti hribu z bunkerjem na vrhu. Možic. Tako se imenuje hrib. Takrat tega nisem vedela, saj nisem imela zemljevida in niti nisem gledala oznak. Šla sem za nosom. Na potki proti karavli, ki je včasih služila kot postojanka italijanskim vojakom med I. svetovno vojno, sem ga srečala. Okoli poldneva je bilo. Svetlolas, visok, suh, simpatičen. Pozdravila sva se. Nekaj me je vprašal. Nisem slišala, kaj, zato sem rekla: "Prosim?"

"Ali greste na Možica?", je vprašal. "Ne vem, kam grem", sem odgovorila in nakazala z glavo, da grem prosti karavli. "Iz Ljubljane?", je vprašal. "Ja.", sem kratko odgovorila. "Pa kar sama?", je bil radoveden. Beseda mi ni tekla. Kmalu sva se poslovila. Odšel je dol, jaz gor, proti Možicu. Srček mi je začel hitreje biti in dan je dobil posebne dimenzije. Postal je srečen dan, samo zato, ker me je nekdo vprašal, kam grem... Po planjavah, ki so me spominjale na ameriške prerije, sem tavala še cel dan z nasmehom na obrazu. Bil je radosten in srečen dan.

V mojem dnevniku piše naslednje:

In nisem se mogla poslovit od vse te lepote. Tisočkrat sem pogledala nazaj, tisočkrat sem si zaželela, da bi me 'možic' v rdečem kje čakal in spregovoril z mano še kakšno besedo. Da bi še enkrat slišala njegov glas, glas za pripovedovanje pravljic…

Pogled na Možic sredi poletja. Hrib Možic v sredini, v ozadju Triglav in drugi vršaci Julijskih Alp.

Tudi včeraj sem bila tam, na Možicu. Možica z Možica tokrat ni bilo. Bili pa so oblaki, kumulusi in cirusi. Razgled na Alpe in Bohinjsko jezero, na Blejski grad in pol Slovenije. A dan ni bil čaroben. Vse je šlo narobe. Skoraj dve uri sem se vozila do tja, saj je cesta na Sorico zaprta. Bila sem skoraj brez bencina, kremšnit na Bledu pa tudi nisem kupila, saj je bila gneča na parkiriščih nepopisna. Bila sem vesela, ko sem spet prišla domov... Želim si, da bi še kdaj srečala kakšnega "možica", ki bi mi tako polepšal dan.

Naj bo tudi vaš dan čaroben!

Inspire Me Thursday: LIMITED PALETTE

Barve, ki so mi najbolj všeč. Kaj lepega bom na temo Limited palette bom čez vikend ustvarila doma. Ok, všeč so mi tudi svetlo modra, nežno rumena in temno oranžna. Pa petrolejsko modra in bordo rdeča. A največkrat me v zadnjem času obdajata zelena in rožnato-vijoličasta.

Kakšne pa so vaše najljubše barve?


Which are your favorite colors?

Učim se, še vedno se učim, kako risati z vodenimi barvami. Nekoč mi bo že uspelo.

Jack

Črno-bel muc, ki se je skotil lani poleti. Nima pravega doma, na pol je divji, a kljub temu živi na mojem vrtu. Igriv je, zelo. A tako mi je hudo, ker nima prijaznega lastnika, ki bi ga crkljal in ga imel neizmerno rad. Hranim ga in ga včasih pobožam. Ne pusti si preveč blizu, saj ga sosedje preganjajo z metlo in še čim. Tri njegove bratce in sestrice so zastrupili.

Pred dvema tednoma je skoraj našel nov dom. Skoraj. Rada ga imam, saj je zanimiv in poseben. Ko čaka na bramorje, ko mi razkoplje pol trave na vrtu, da pride do njih, ko počiva prav na tistih rožah, ki najlepše cvetijo... Ujezi me, ko se zjutraj razteguje po vratih in trga mrežo proti komarjem, ampak vse, kar potrebuje je pravzaprav hrana in malo pozornosti. Jack - to ime sem mu dala šele pred kratkim. Vedno sem mislila, da bo šel od hiše, zdaj pa je bil že čas, da dobi svoje ime, če naj bi že ostal pri hiši.

Gobe

Rastejo kot gobe po dežju...
Dež je, jutro je prijetno. Ob šestih je še mrak, zato zjutraj težje vstanem kot sredi poletja, ko se dan naredi že ob petih ali prej. Mmmm, kako bi danes pasalo spati.
A začela sem pisati o gobah. Gobe rada fotografiram in gobe rada nabiram. Jem jih ne. Utrinki s potepanja po gorah in planjavah pa so naslednji:



Luštne, ne? A večinoma strupene. Najlepše zame so rdeče mušnice in najbolj dišeče zrele prašnice. Se sploh zavedate, koliko ljudi na svetu sploh še ni videlo rdeče mušnice v živo?! Zato smo srečni, da jih imamo. Letos še posebej veliko. Če boste v teh dneh hodili po gozdovih, se ustavite ob njih in občudujte lepoto, ki vam jo kažejo. Ne trgajte jih, če jih ne poznate, naj ostanejo lepe tudi za tiste, ki pridejo za vami. Tudi kakšnega jurčka lahko pustite za seme... :)